Želite postati del mojega vsakdana?

Razmišljam o besedi »vsakdan«. Na jadrnici nimam slovarja, zato ne vem, kako so najbolj modre slovenske glave obrazložile njen pomen. Naj torej poskusim sama: vsakdan je zame skupek dejavnosti, ki so za določenega posameznika običajne. Če smo se nečesa že dolgo navadili, potem je to naš vsakdan. Za nekoga je vsakdan zjutraj sesti v avto in se odpeljati do urada. Zame je vsakdan odveslati do obale. Za nekoga je nedelja, če gre k morju, jaz pa se počutim nedeljsko, če se kam peljem z avtomobilom. Pa ne mislite, da pretiravam. V tem koledarskem letu sem se le šestkrat peljala z osebnim avtomobilom. To je zame tako nevsakdanje, da vam celo znam povedati točne kraje in datume: 3. in 27. januarja v La Pazu, 3. marca v San Diegu, 24. marca v Cabo San Lucas, 4. maja na Hiva Oi in 22. septembra v Papeeteju.

Moj avtomobil

Zakaj pišem o vsakdanu?

Ker sem se zamislila nad tem, da živeti na jadrnici zame že dolgo ni nič posebnega. Z leti sem se tako navadila na to »izrednost«, da se je počasi prevesila v običajnost. Zato mi je včasih težko se spraviti k pisanju, ker se mi zdi, da nimam nič zanimivega – izrednega, kar bi bilo vredno pisanja/branja. Potem pa se spomnim na vas bralce. In se zavem, da če plavanje v družbi morskih psov zame ni več nobena novost, to še ne pomeni, da ne bi bilo zanimivo branje za nekoga, ki sedi za računalnikom v deževni evropski jeseni. Premislila sem in sklenila, da bom začela bolj pogosto pisati. Moji dnevi so polni dogodkov, misli, srečanj in izkušenj, ki bi jih rada delila z vami. V zadnjih letih sem sicer objavljala v takih in drugačnih revijah, toda kriza je udarila tudi po medijih, honorarji se nižajo in to mi ne zadošča več.

Jaz rada pišem in vem, da je veliko vas, ki me radi berete. Kaj naj torej?

Po dolgem premisleku sem se odločila, da stopim naravnost do bralcev. Pisala bom članke, jih opremila z nekaj fotografijami in jih po elektronski pošti pošiljala naravnost vam.

Zakaj ta oblika?

1. Ker raje pišem več krajših člankov kot enega dolgega

2. Ker lahko pišem bolj osebno

3. Ker vem, da me berejo tisti, ki jih res zanima

4. Ker mi lahko odgovorite

Pisanje je zame delo, ki mi omogoča potovanje, zato bo naročnina na moje članke proti plačilu, 20 evrov za 52 člankov. Ne vem, ali bo dovolj zanimanja za moje pisanje, a zdi se mi vredno poskusiti. Če me je življenje kaj naučilo, potem je to to, da ne bomo nikoli zmagali, če nikoli ne tvegamo.

Več o naročnini na moje članke iz Francoske Polinezije lahko preberete s klikom na spodnji gumb.

Enoletno potovanje po Polineziji

HVALA!