Dragi prijatelji
Najprej še enkrat H V A L A vsem, ki ste prispevali za šolske potrebščine za osnovno šolo San Evaristo.
Do danes se je nabralo 565 evrov, kar je več kot sem pričakovala. Darovali so jadralci in srfarji, prijatelji in sorodniki, pa tudi marsikdo, ki ga osebno ne poznam. Posebna zahvala gre radodarnim otrokom, učiteljem in staršem osnovne šole V. Šček iz Nabrežine.
Cene so tukaj v Mehiki nižje kot pri nas, zato sem vedela, da lako s tako vsoto nakupim doooooosti 🙂
Na srečo se je ravno tiste dni v La Paz vrnila moja prijateljica Meredith (s svojim ogromnim avtom!), ki mi je pomagala nakupovati in prenesti vse skupaj na Calypso.
Nikoli ne bom pozabila, kako se je režala, ko sem izbrala največjo tablo, kar so jih imeli v trgovini: “Komaj čakam, da zagledam Rickov obraz, ko jo boš zvlekla na krov!” Kanček sreče je pripomogel k temu, da je tabla za las zlezla skozi vrata v barko in nama naslednje dva tedna delala družbo v salonu.
Preden sem šla “po špežo”, sem se pri Charlotte pozanimala o tem, kaj je že ona kupila. Tako sem izvedela, da ne potrebujejo več zvezkov, barvic in voščenk. Kupila sem vse ostalo, od table in kred do knjig, od barvanega papirja do slovarjev, od didaktičnih iger do ravnil, šestil, risank in številnih poučnih posterjev.
Sledi nekaj fotografij nakupljenega:
Učbeniki so zelo kvalitetni in obsegajo vse predmete. Učitelju smo zaupali tudi manjši prispevek za fotokopije, tako da jih bo lahko uporabljal več let.
Ker je učitelj včasih odsoten zaradi sestankov v La Pazu (tudi tu so sestanki učiteljev očitno življenjsko pomembni), sva nakupila veliko materiala za samostojno učenje, na primer plastificirane učne liste, ki imajo na eni strani učno snov, na drugi pa preverjanje:
p.s. Nakupila sem tudi nekaj didaktičnih iger – domino s seštevanjem in množenjem, “banko-trgovino”, ploščo 10×10 za učenje množenja itd., a sem jih pozabila fotografirati…
Potem ko sva vse naložila v salon in pritrdila, da ni plesalo po barki, ko sva jadrala, sva se odpravila v San Evaristo. Potebovala sva štiri dni (s postanki), nazadnje pa le prispela v vasico, ki je bila tokrat veliko bolj zelena kot kadarkoli prej (letos poleti je bilo veliko dežja).
Šola je bila tistega dne zaprta, a mene to ni pretirano motilo. Kot sem vam že povedala, nisem sprožila nabirke zato, da bi se fotografirala z otroki in darovi, češ “poglejte kako sem radodarna”. Pomembno mi je bilo le to, da so učenci dobili, kar potrebujejo za uspešno šolanje. Charlotte je vse stvari spravila v šolsko skladišče in naredila inventuro.
Omenila sem vam tudi slabe bivalne razmere učitelja. Z zbranim denarjem smo pomagali izboljšati tudi njegovo “stanovanje” v šoli:
Skratka, naredili smo veliko dobrega.
2 Responses to Dobrodelno jadranje