Visoko nad oblaki…

In tudi te počitnice so se končale prekmalu in spet sem poletela nad oblaki…

Tokrat Benetke-Amsterdam-Mexico City-La Paz.

Navadno se vedno pritožujem, ker kupim najcenejše možne letalske karte in potem moram 17 ur čakat na tem letališču, 9 na drugem in 13 na tretjem. Tokrat pa se je vse postavilo na glavo, z enega letala sem dobesedno tekla na drugega in z drugega na trejtega. Dobra stran tega je bila ta, da sem potovala “samo” 24 ur (in mogoče še ta, da nisem imela časa zapravljati denarja v duty free shopih), slaba pa, da nisem imela časa uživati letališča v Amsterdamu. Julija sem tam preživela nekaj ur in se nagledala vseh čudes, ki jih na nobenem letališču na svetu še nisem videla.

Letališče v Amsterdamu

Hlodi namesto klopi

Od masaž do manikure, shiatsu stolov, hiše eksperimentov do dreves, grmičkov, trave, tulipanov in še in še.

ležalniki sredi gozda

V zeleni oazi diši po sveže pokošeni travi, ptički pojejo, oči pa počivajo v krošnjah, medtem ko ležimo v udobnem ležalniku.

Lahko pa se odpravimo tudi na teraso, kjer iz zelenega parka gledamo letala, ki švigajo levo in desno.

zunanja terasa s pogledom na letala

In tako že spet ugotavljam, da se imamo od  Nizozemcev marsikaj naučiti…

Shiatsu masažni stol

Hiša eksperimentov

Torej, moj nasvet vsem popotnikom je ta, da VEDNO potujete preko Amsterdama in po možnosti preživite tam čim več ur. Jaz bom tam vedno upala na kak overbooking… 🙂

Po 24 urah letenja sem torej prispela spet v Mehiko. tu je bila takrat noč in leteli smo nad nevihtami. Tako sem prvič gledala strele od zgoraj navzdol… že spet nekaj nepozabnega.

Za konec še en velik HVALA vsem, za vse. Doma sem se imela čudovito in za to se moram zahvaliti vsem vam. Dobila sem ogromno lepega, v najrazličnejših oblikah, od konkretnih daril do večerij-kosil-zajtrkov, od dragocenega časa do pomoči pri prirejanju predavanj, od nasvetov do družbe, prevozov, skratka razvajali ste me kot pravo princesko.

Imela sem 7 potopisnih predavanj in okvirno mislim, da me je poslušalo nad 300 ljudi. Hvala vsem, ki ste me povabili, tistim, ki ste prišli, hvala za vse pijače-po-predavanju in hvala za vprašanja, ki so se razvila v vsakič drugačno debato. Vsakič je bilo različno, vedno lepo.

Hvala torej za čudovito poletje. In še opravičilo, da sem se vsem vam premalo posvetila. Čisto z vsemi bi rada bila preživela več časa, pa nekakor nisem zmogla stlačiti več kot dveh let družabnega življenja v dva pičla meseca… kar pomeni, da se moram kmalu spet vrniti.

 Hasta luego!

Tako lepo smo se imeli na Kokoški…

Kmalu pa spet kakšna mehiška novica (če me prihajajoči ciklon ne bo medtem odpihal seveda) 😉

Lp vsem

JASNA