Ob koncu vsakega koledarskega leta rada vzamem v roke ladijski dnevnik in številčno pregledam minulih 365 dni. Nekateri podatki so predvidljivi, drugi pa še mene presenetijo.

Poglejmo, kaj sem odkrila o letu 2014:

Število dni jadranja: 86

To znaša malo manj kot 25 odstotkov, se pravi, da sva približno eno čertino leta preživela na odprtem morju.

* Januarja sva Calypso dvignila iz vode, a nisva smela spati na njej, zato sva se začasno preselila na jadrnico Luci, ki je takrat bila na muringu.

** Marca sem šla za 3 dni v San Diego in spala pri znanki, zato se samo Rick lahko hvali z dejstvom, da v lanskem letu ni niti enkrat prespal na kopnem!

Število prejadranih navtičnih milj: 4696

Najdaljše jadranje brez premorov: 32 dni (Mehika – Polinezija)

Število ur motoriranja: 167 (od tega približno tretjino za pot od Tahitija nazaj na Markeze)

Poraba goriva: 270 litrov (iz Mehike sva izplula z 290 litri)

OTOKI in SIDRIŠČA

Število obiskanih otokov: 10

Število obiskanih zalivov-sidrišč: 22 (ne glede na to, če sva se kam večkrat vrnila)

Od teh 22 sidrišč je bilo 9 takih, ki bi jih lahko imenovala “civilizacija”, kjer sva imela trgovino in internet. Večina (13) pa je bila brez interneta in trgovine. Izračunala sem tudi zanimiv podatek, da sva v preteklem letu preživela 139 dni, torej 38% časa brez dostopa do interneta, trgovine, banke in pošte.

Še en zanimiv izračun je ta, da sva preživela povprečno 14 dni v vsakem sidrišču. Seveda je to le statistika, ponekod sva preživela en dan, drugje en mesec. Vseeno pa se mi to zdi zanimiv podatek, ker večina jadralcev potuje veliko hitreje. Dodala bi še to, da sem ravno pred kratkim razmišljala, koliko časa mine, preden se naveličavam lepega zaliva (grdeva se naveličam v enem popoldnevu…). Po občutku sem si rekla, da je to približno 14 dni, in številke pravijo, da je temu res tako.

Več v Polinezijskih novicah...