Predstavljajte si 60.000km² nedotaknjene hribovite pokrajine.
Dodajte 50.000 Indijancev plemena Raramuri, ki jih opazite v borovih gozdovih ali ko tekajo vzdolž reke.
Potem pa si pred očmi narišite eksplozijo barv:
mavričnih kril, srajc, rut in pregrinjal, ki objemajo tam živeče ženske.
Dodajte še nekaj jezer in rek…
…. umetniško poslikane stavbe…
in nekaj živine.
Vse to je Copper Canyon oz. Barrancas del Cobre, ena najbolj popularnih turističnih destinacij v zahodni Mehiki (po obmorskih krajih, seveda). Midva sva se sicer izognila turistični ponudbi in se raje vključila v tamkajšnje življenje.
V Creelu, kjer sva preživela tri tedne, je Rick pomagal pri dresaži neubogljivih konjev, jaz pa v tamkajšnji šoli poučevala na temo morja in morskih živali.
Rick z Norbertom, lastnikom renča El Aventurero.
Jasna z otroki Montessorijeve osnovne šole v Creelu
Na globusu smo iskali Slovenijo… a je nismo našli!
Sem jim rekla, da mi morajo vejreti na besedo, da res obstaja! 🙂
Tukaj nama je tako všeč, da bi najraje ostala (predvsem zaradi nizkih temperatur, o katerih sva tako dolgo sanjala!), a Calypso se ne bo pobarvala sama.
Zato greva čez nekaj dni počasi spet na pot… morje naju kliče!