Dragi prijatelji

kot obljubljeno se oglašam z raja na Zemlji. Če me bo odslej kdo vprašal, kje so nebesa, mu bom dala točne koordinate: 16S 145W.

Najin prvi koralni atol je bil Kauehi. Odjadrala sva v jugozahodni kot lagune, kjer sva bila dobro zavarovana pred vetrom in valovi. Bila sva popolnoma sama. Po nemirnih sidriščih na Markeških otokih, kjer pogosto potrebuješ krmno sidro, da se ti ne zmeša, je bila umirjenost tega atola pravi balsam za dušo (in živce). Imela sva še polno sadja z Markezov, tako da je bila Calypso prav tropsko okrašena…

Nekega dne sva se med poležavanjem na plaži lotila prastare igre izdelovanja ladjic, ki se je seveda končala s pravo regato.

Rick se je odločil za jadrnico iz grenivke, jaz pa sem izbrala kokos.

Moj zmagovalni adut pa je bila posadka, kapetan Rak je odlično opravil nalogo krmarjenja in zmagal z veliko prednostjo.

Tekmovanje si lahko ogledate tukaj.

Potem sva odjadrala dalje, do atola Fakarava, ki je veliko večji in veliko bolj turističen (število turistov na Fakaravi: 31, število turistov na Kauehiju: 0).

Najbolj zanimivo je v južnem prehodu, kjer je na tisoče ribic in barvanih koralov, voda pa je tako kristalno čista, da se zdi zrak. Odločila sem se, da si privoščim potop z opremo, česar že skoraj 3 leta nisem naredila. V krajih, ki jih obiskujeva, je namreč maska z dihalko čisto dovolj. V Mehiki sem se med drugim udeležila tudi tečaja prostega potapljanja, tako da za spust do 10m po novem ne potrebujem opreme. Toda v tem prehodu je bilo nekaj, kar me je posebno zanimalo. In ti “nekaj” so se skrivali na globini 30m. Če vas zanima, kaj me je zvleklo pod vodo, si lahko ogledate kratek video, ki sem ga posnela med potopom.

Sedaj pa še malo slikic…

Jutri odjadrava do naslednjega atola, Toau, potem pa počasi na Tahiti, ker sedaj že krepko potrebujeva trgovino-vodo-tuš-pralnico-sladoled!

Hasta la proxima

Comments

comments