Nekega dne smo se vesela druščina jadralcev odpravili na drugo stran Kalifornijskega polotoka (na Pacifik), da bi videli, če smo se morda rodili za srf in smo torej zgrešili šport.
V vodo smo se odpravili z veliko optimizma in z nožem med zobmi, a valovi so nam kmalu dali razumeti, kdo je glavni. Zelo kmalu smo ugotovili, da je najtežji del srfanja prerivanje skozi valove do mirne vode na drugi strani. Ko nam je vendarle uspelo priplavati do globlje vode, smo se izkazali z nekaj izvrstnimi triki:
Naš prvi dan srfanja je prinesel sledeče rezultate:
- povprečno 20 sekund srfanja v stoječem stanju (hvala Timu, ki je pomagal dvigniti povprečje – ostali smo zdržali največ deset sekund…)
- 84 litrov popite morske vode
- 29 bušk
- skupno 14.000 porabljenih kalorij (se zdi lahko, ma ni!!)
- eno krvavo koleno (moje)
- ena zlomljena deska (Timova)
- dosti smeha
- ugotovitev, da bomo raje ostali pri jadranju…
Ha ha ha ha! Super!!!
Ampak ne obupat pri surfanju!!! ?