Dragi prijatelji.

Če redno berete moje članke, če ste prišli na eno izmed mojih predavanj ali če ste prebrali to spletno stran od začetka do konca, potem se spomnite vasice San Evaristo.

Za tiste, ki niste še nikoli slišali zanjo, jo bom na kratko predstavila.

San Evaristo je majhna ribiška vasica, ki sva jo z Rickom obiskala prvič leta 2011 in se potem vrnila še velikokrat, saj so naju izredno lepo sprejeli . Pomagala sva zidati hišo za mlado mamico Cipriano, Rick je šel lovit ribe z domačini, skupaj smo praznovali prehod v leto 2012,…

Tamkajšnji otroci so naju takoj vzljubili, ker govoriva špansko, kar je med jadralci zelo redek pojav. Takoj, ko se zasidrava pred vasjo, priteče na plažo cela gruča otrok, ki naju kličejo: “Jasnaaa! Riiick!”

Tudi odrasli so nama zadnjič omenili, kolikokrat se spomnijo naju in se sprašujejo, kdaj jih bova prišla spet obiskat. Ne vem, zakaj so se tako navezali. Mogoče je res stvar jezika. Prej bi si mislila, da se bodo spomnili kakšnega Američana, ki jim je za božič prinesel igrače. Midva se tega ne greva, v prepričanju, da tako početje naredi več slabega kot dobrega. V otrocih nočeva vsaditi ideje, da je “beli” turist tisti, ki jih rešuje, kajti to dodatno ošibi njihovo samozavest. Če že hočemo pomagati, pomagajmo preko staršev. Darilo, ki pride od mame, bo naredilo veliko več dobrega.

Na žalost pa je mariskateri dobrosrčnež s svojo dejavnostjo pravzaprav zelo egoističen in torej ni pripravljen anonimno darovati, pač pa hoče celo fotografijo sebe, ko otroku podarja plišastega medvedka. (si ne izmišljujem, to sem videla že neštetokrat!)

Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da vas, ki jo midva imava zelo rada, potrebuje pomoč. Glavna težava je šolanje otrok. Šola (zgradba) sicer obstaja, toda razpada. Okna so razbita, table ni, kaj šele didaktičnih pripomočkov. Največji problem pa je učitelj. Vsakič, ko se z Rickom vrneva tja, je kdo drugi na tistem mestu. Stvar je v tem, da je težko dobiti nekoga (po možnosti izobraženega), ki je pripravljen živeti v

majhni, revni vasici in nase prevzet celo šolo (12 otrok) za smešno plačo 100 evrov mesečno. Tako so prihajale mlade punce, delale nekaj dni, potem zaprle šolo za dva tedna, češ da morajo v mesto, in otroci so bili ob pouk, po katerem tako zelo hrepenijo (si lahko mislite?). Vsaka od teh mladih deklet je zdržala kak mesec, preden je dokončno odšla.

Letos pa je v vas prispel 33-letni učitelj, ki ima za sabo že 8 let poučevanja. Vaščani so ga izredno veseli, ker je simpatičen, ima zelo rad njihove otroke in ne samo uči, temveč otroke tudi vzgaja. Veliko časa posveča vprašanjem kot so ločevanje odpadkov, spoštovanje morja, medsebojni odnosi itd. kar se mogoče nam zdi normalno, ampak tukaj sploh ni tako. Nov učitelj nima svojega stanovanja, zato spi v šoli. Na tleh. Razbita okna ga sedaj še ne motijo, a zima bo prav gotovo neprijetna. Nima mize, kuhalnika in ogrevanja. Pred mesecem dni so mu uspeli najti eno sončno celico, ki polni akumulator, tako da lahko ima zvečer prižgano žarnico, ob kateri bere.

Najina prijatelja Steve in Charlotte, ki sta se s svojo jadrnico ustalila v tistem zalivu in se vključila v vaško življenje, si zelo prizadevata, da bi izboljšali učiteljeve življenjske pogoje in tako povečali možnost, da ostane celo šolsko leto. Prejšnji teden sta tu v La Pazu nabirala prostovoljne prispevke vseh oblik, midva sva na primer darovala posteljnino in najin star gennaker (da ga lahko uporabljajo pri športni vzgoji kot padalo ali pri likovni za ustvarjanje), drugi zimske obleke, tretji majhen govorilnik itd.

Da si boste lažje predstavljali, vam lahko napišem seznam stvari, ki jih učitelj potrebuje (zvezdica ob stvareh, ki smo jih v tem tednu že nabrali):

– šipe za razbita okna ali vsaj nekaj materiala, da se začasno zapre 1mx4m veliko odprtino v zidu

-postelja*

-vzglavnik*

-rjuhe*

– lonček za kavo

– odeje

– jedilni pribor, lonci, sklede in kozarci

– mizo in stol

– žarnice*

– smetnjak*

– posoda za pitno vodo*

– metla

Potem pa so še stvari, ki jih potrebujejo otroci oziroma šola:

-tabla in krede

– peresa, svinčniki, barvice, voščenke

– zvezki

– peresnice

– različne vrste papirja

– učbeniki, barvanke itd.

Kot vidite, ne govorimo o nadstandardni didaktični opremi, govorimo o najnujnejšem.

Ker to darovanje poteka preko šole, se z Rickom strinjava, da je to dobra pobuda. Že si predstavljava, kako bodo tistim otrokom žarele oči, ko bodo v šoli dobili čisto nove barvice! Šolanje bo tem otrokom omogočilo lepšo bodočnost. Mi včasih pozabimo, kako je to pomembno, ker je izobrazba pri nas samoumevna. Toda ni povsod tako.

Če bi tudi kdo od vas želel pomagati, lahko to stori s klikom na spodnji gumb. Veseli bomo vsakega prispevka. Tudi 2 evra pomeni dosti za tiste otroke. Če želite, mi lahko sporočite, kako hočete, da porabim vaš prispevek. Drugače bom zbrani denar porabila za nakup stvari iz zgornjega seznama. Stvari bom osebno kupila in z Rickom jih bova odnesla v San Evaristo, tako se denar ne bo izgubil “po poti”.

Seveda sledi poročilo o opravljenem delu.

Vnaprej srčna hvala vsakemu, ki bo dal svoj skromen prispevek.

Kdor nima kartice oz. noče uporabljati PayPal-a , lahko nakaže tudi na moj osebni račun

• pri NLB, štev.računa je SI56 0214 5134 0185 509
• ali pri ZKB, štev. računa IT49 I089 2836 4610 1000 0035 196

HVALA!!!

Jasna in Rick in učenci

Comments

comments