Dragi vsi
minilo je velko casa od zadnjega zapisa… to pa v glavnem zato, ker se ze en mesec potepam po krajih, ki nimajo interneta. Najprej sva obiskala se en zanimiv otok v Markezih, Ua Pou, kjer sva si ogledala dve vasici in nakupila vse polno sadja, potem pa sva odjadrala na jug. Po aprilskem jadranju se nama je to zdelo relativno kratka plovba, pa je pravzaprav dlje kot ce bi sla iz Sesljana do Grcije. Ja, v Pacifiku so take razdalje popolnoma obicajne. Po petih dneh cudovitega jadranja in 527ih miljah sva prispela do atola Kauehi v Tuamotih. Ti atoli so nekaksni koralni obroci sredi oceana, ki imajo en prehod (vcasih dva ali tri) skozi katerega lahko vstopimo in se v trenutku znajdemo v popolnoma drugacnih okoliscinah – zunaj veliki valovi in kilometrske globine, v atolu pa mirna voda, kot bi bili na jezeru. Barve v teh atolih so sanjske, a to boste videli, ko pridem do interneta in objavim kaksno fotografijo. tezko je opisati te kraje z besedami… Zato naj zaenkrat le povem, da sva vceraj prispela do naslednjega atola Fakarava, ki je eden vecjih v Tuamotih. Dolg je skoraj 50 milj, ki jih bova prejadrala v naslednjih dneh. Toda predno greva kamorkoli, se bova nekaj dni potapljala okrog tega juznega prehoda, ki je -baje- ena najlepsih potopljaskih tock na tem koncu sveta. Kaj vec o potapljanju z morskimi psi, nakupovanju crnih biserov, regati v Kauehiju, vijuganju med korali in srhljivih prehodih v atole bom napisala, ko odjadrava na sever Fakarave, kjer imajo internet. Do takrat pa mi verjemite, da je tukaj preprosto… sanjsko.
Lep pozdrav vsem iz Francoske Polinezije
Jasna

Comments

comments