Taka so imena Markeških otokov. Imena ljudi so še bolj zapletena, tako da je najin besednik trenutno omejen na Zdravo (KAOHA NUI), hvala (VAIEINUI) in adijo (APAE). Rick se je cel mesec jadranja preko Pacifika trudil s francoščino, tukaj pa govorijo markeščino. Francoščina je navsezadnje jezik okupatorja in marsikdo je ne razume. Je pa (zanimivo) kar nekaj priseljencev (iz drugih otočij ali iz Francije), ki ne govorijo markeščine. Tako se še nisva odločila, v kateri jezik naj vlagava čas in energijo.

Markeški otoki so vulkanski otoki, so visoki in zeleni in na pogled preprosto veličastni. Je pa pesek zaradi tega črn in voda posledično motna. Obstaja nekaj zalivov, ki so izjema pravilu, eden od the je Hana Moe Noa, kjer sva se zasidrala za moj rosjtni dan in kjer sva tako uživala, da sva ostala osem dni. Toda Calypso še malo šepa od prečkanja oceana in prišel je čas, da sva odjadrala do glavnega mesta Markezov, Taoihae.

Po treh tednih uživanja naju čaka nekaj dela – z jadrnico in z reportažami. Potem pa naprej, obzorju naproti…

p.s. Nekateri ste me prosili, da napišem kaj več o prečkanju oceana. To še pride! Najprej moram sicer urediti vso ostalo pisarijo, ki mi daje vsakdanji kruh… a ne obupajte!

Comments

comments