Mehičani zelo radi praznujejo. Vsaka obletnica je dober izgovor za povorke, maškarade in veseljačenje pozno v noč. Praznujejo osvoboditve, rojstva-smrti herojev, rojstvo zastave in države, vse revolucije in na veliko obeležujejo tudi dan mrtvih, dia de los muertos. Tudi oni se skušajo upreti ameriškemu Halloweenu, kolikor se da, in ovrednotiti svoje tradicije.
Ena izmed teh je tako imenovana Katrina. To je lik ženske, ki pooseblja smrt v različnih oblikah. Vsako leto se v raznih krajih odvijajo “lepotna” tekmovanja, kjer izbirajo najlepšo katrino. Kostumi so izredno podrobno dodelani in originalni. Poleg kostuma pa je pomembno tudi, kako se Katrina obnaša. Najboljše Katrine hodijo naokrog zelo počasi, se nikoli ne nasmejejo, kajti bolj so grozne, bolj so verodostojne.
Obstaja tudi otroška kategorija in vsako leto se čudim tem deklicam, kako čudovito se znajo spustiti v vlogo in biti grozljive.
Praznovanje privabi ogromno ljudi in poleg tekomavanja med Katrinami obsega glasbo, gledališke predstave, razstave in pojedino. Vse na temo smrti, seveda. In vse v pristnem duhu mehiškega veseljačenja. Mehičani ničesar ne jemljejo preresno, niti smrti, in to je še en razlog, zakaj so mi ti ljudje tako zelo všeč. Le zakaj bi se jokali, če se lahko veselimo?!