Včasih se vreme enostavno ne strinja z našimi načrti. Ko sva pred tednom dni sidrala v čudovitem zalivu Tenacatita, sva bila pripravljena za nekaj dni intenzivnega sončenja, plavanja, potapljanja in ležanja na plaži. Mogoče tu pa tam kakšno pivo na obali. Preden sva skočila v vodo, sem še pregledala vremensko sliko, ker sva glih v ciklonskem območju v ciklonskem obdobju… ups. Tri depresije, nekaj sto milj južneje od naju, za vse tri NHC (National Hurrican Center) pravi, da se lahko razvijejo v ciklon v naslednjih 48ih urah. Hm. Plavanje bo moralo počakati.

Odjadrala sva proti severu in prvi dan imela čudovit veter, nato pa ga je skoraj popolnoma zmanjkalo. Jadralci dobro veste, kako vpliva na psiho, ko vetra ni od nikoder in te valovi mečejo desno in levo, jadro plapola in GPS pravi, da se premikaš rikverc. Nekaj malega sva motorirala, čeprav se ponavadi tega izogibava. Trije možni cikloni za nama so očitno zadostna motivacija… Vseeno se je vleklo, ker sva vozila v velik tihomorski mrtvi val. Tako sva za dobrih 130 milj porabila 3 dni in 3 noči (milj je bilo sicer precej več, ker sva križarila v veter…) in danes končno spustila sidro v Bahia de Banderas, kjer imajo nekaj dobro zaščitenih marin, za vsak slučaj… Dve od tistih treh depresij sta se medtem združili v ciklon z imenom Barbara, ki pa se je odločil, da gre rajši proti Karibom. Preden odjadrava dalje bova počakala, da vidiva, kaj bo s tisto tretjo depresijo, ki je na spodnji karti označena z rumeno barvo.

Svetla plat tega jadranja pa so bile ribe. Ulovila sva dve lepi tuni in prvič v najini zgodovini pospravila ribiško opremo, ker sva ulovila več kot lahko pojeva! Mogoče pa se najina ribolovska sreča vendarle spreminja… Upajmo! Jaz sem že razmišljala o tem, da bom začela jesti morsko travo…

Comments

comments