Dragi bralci

najprej vsem lep pozdrav iz pomladi.

Po enem mesecu Tahitija sva jadrnico obrnila proti vzhodu in se vrnila nazaj na otočje Tuamotus, ki naju je tako očaralo, da se ga sploh ne moreva nagledati. Spet sva na atolu Fakarava, kjer je (če je to sploh možno) še lepše kot prvič. Tukaj čakava na primeren veter za jadranje proti severu, kamor morava zbežati pred prihodom ciklonov v decembru.

Vem, da veliko bralcev sledi mojemu potovanju na straneh Vala, zato se mi zdi prav, da vas obvestim , da me v oktobrski in novembrski številki ne boste našli.Od decembra dalje pa me boste lahko spet redno brali.

Naj izkoristim priložnost in se zahvalim vsem tistim, ki me že leta berete in mi pošiljate komentarje na moje pisanje. Vedno je lepo dobiti povratne informacije…

Tropske pozdrave iz Polinezije

Jasna

Iskreno povedano, Papeete nima veliko lepega. Prestolnica Francoske Polinezije ima veliko ljudi (polovica vseh državljanov živi tukaj), veliko avtomobilov in posledično prometa, veliko (preveč) trgovin in veliko turistov. Po dolgih mesecih samotnih otokov in oceana so bili prvi dnevi civilizacije zelo evforični. Prvi dan se sploh nisva mogla nagledati vsega. Parkirišča se mi niso še nikoli prej zdela tako očarljiva. Da o prepolnih trgovinah sploh ne govorimo! Tiste, ki sva jih do sedaj našla na svoji poti na različnih otokih, so premogle bolj malo svežega – kakšno čebulo, dva gumijasta korena in nekaj posušenega krompirja. Ko sva vstopila v prvo veleblagovnico, sva vstopila v nebesa. Kot otroka v trgovini bonbonov… Sadje, sir, pršut, salame, jogurti, svež kruh, čokolade!

Toda tudi obilja se kmalu naveličamo…

Obisk mesta je bil prvič vznemirjujoč, drugič še zanimiv, trejič pa že mora. Edina stvar, ki je meni všeč, je ogled butikov s črnimi biseri. Čeprav sem jih videla že na Tuamotih, je tukaj še lepše, saj samo najlepši biseri odpotujejo na Tahiti in najdejo mesto v trgovinah za bogate turiste. Ja, cene so pa take, da veliko pašem oči in malo kupujem. ?

Obiskala sem tudi muzej črnih biserov, kjer lepo razložijo vse o gojenju teh svetlikajočih krogljic. Na fotografijah lahko vidite, da so zelo različni med sabo, tako glede na barvo kot na obliko. Najdražji so popolnoma okrogli, poleg njih pa imamo še gumbe, solze, polkrogle itd.

Dragi vsi

Nekaj dni grdega vremena me je prislilo k temu, da sem se koncno spravila in dokoncala video najinega jadranja preko Pacifika.

Ogledate si ga lahko tukaj.

Dragi vsi
minilo je velko casa od zadnjega zapisa… to pa v glavnem zato, ker se ze en mesec potepam po krajih, ki nimajo interneta. Najprej sva obiskala se en zanimiv otok v Markezih, Ua Pou, kjer sva si ogledala dve vasici in nakupila vse polno sadja, potem pa sva odjadrala na jug. Po aprilskem jadranju se nama je to zdelo relativno kratka plovba, pa je pravzaprav dlje kot ce bi sla iz Sesljana do Grcije. Ja, v Pacifiku so take razdalje popolnoma obicajne. Po petih dneh cudovitega jadranja in 527ih miljah sva prispela do atola Kauehi v Tuamotih. Ti atoli so nekaksni koralni obroci sredi oceana, ki imajo en prehod (vcasih dva ali tri) skozi katerega lahko vstopimo in se v trenutku znajdemo v popolnoma drugacnih okoliscinah – zunaj veliki valovi in kilometrske globine, v atolu pa mirna voda, kot bi bili na jezeru. Barve v teh atolih so sanjske, a to boste videli, ko pridem do interneta in objavim kaksno fotografijo. tezko je opisati te kraje z besedami… Zato naj zaenkrat le povem, da sva vceraj prispela do naslednjega atola Fakarava, ki je eden vecjih v Tuamotih. Dolg je skoraj 50 milj, ki jih bova prejadrala v naslednjih dneh. Toda predno greva kamorkoli, se bova nekaj dni potapljala okrog tega juznega prehoda, ki je -baje- ena najlepsih potopljaskih tock na tem koncu sveta. Kaj vec o potapljanju z morskimi psi, nakupovanju crnih biserov, regati v Kauehiju, vijuganju med korali in srhljivih prehodih v atole bom napisala, ko odjadrava na sever Fakarave, kjer imajo internet. Do takrat pa mi verjemite, da je tukaj preprosto… sanjsko.
Lep pozdrav vsem iz Francoske Polinezije
Jasna